Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je oblika avtizma, vseživljenjsko stanje, ki se kaže v tem, kako posameznik razume svet okoli sebe, procesira informacije in vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi.
Avtizem je pogosto opisano kot "spekter motenj", saj to stanje vpliva na ljudi na različne načine.
Aspergerjev sindrom je večinoma "skrita nezmožnost". To pomeni, da ne moreš ugotoviti, da ima nekdo avtizem glede na njegov izgled.
Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo težave na treh glavnih področjih:
- težave s socialno komunikacijo
- težave s socialno interakcijo
- težave na področju fleksibilnosti mišljenja
- Te težave na kratko imenujemo tudi "triada primanjkljajev".
Čeprav obstajajo podobnosti z avtizmom, imajo ljudje z Aspergerjevim sindromom manj težav pri govorjenju in so pogosto povprečno ali nad povprečno inteligentni. Ponavadi nimajo pridružene motnje v duševnem razvoju, vendar pa lahko imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Ti primanjkljaji so lahko disleksija, dispraksija, motnja pozornosti in hiperaktivnost, epilepsija …..
S pravilno podporo in vzpodbujanjem, lahko ljudje z Aspergerjevim sindromom živijo polno in samostojno življenje.
Katere so značilnosti Aspergerjevega sindroma?
Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo različne značilnost, vendar pa imajo vsi težave na treh glavnih področjih:
Težave s socialno komunikacijo
"Če imate Aspergerjev sindrom je razumeti pogovor tako, kot da poskušate
razumeti tuj jezik. "
Ljudje z Aspergerjevim sindromom pogosto težko izrazijo na čustveni in socialni ravni.
Na primer:
- imajo težave z razumevanjem gest, mimike in intonacije glasu
- imajo težave z razumevanjem kdaj se začne in konča pogovor in z izbiro teme pogovora
- uporabljajo zapletene besede in besedne zveze ne da bi vedeli kaj pomenijo
- dobesedno razumejo govorjeno in imajo težave z razumevanjem šal, sarkazmov in metafor.
Osebam z Aspergerjevim sindromom je v veliko pomoč, če uporabljamo kratke stavke – jasne in jedrnate.
Težave s socialno interakcijo
"Imam težave pri prepoznavanju socialnih namigov in ne vem, kaj naj
naredim, ko gredo stvari narobe. "
Veliko ljudi z Aspergerjevim sindromom si želijo biti družabni, vendar pa imajo težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialnih odnosov in to pri njih povzroča anksioznost. Ljudje z Aspergerjevim sindromom lahko:
- imajo težave pri gradnji in ohranjanju prijateljstva
- ne razumejo nenapisanih "socialnih pravil", ki so za večino nas samoumevna. Na primer, lahko stojijo preblizu drugega človeka ali pa začnejo z neprimerno temo pogovora
- se jim zdijo drugi ljudje nepredvidljivi in zmedeni
- se izolirajo in zdi se, kot da jih drugi ljudje ne zanimajo; pogostokrat izgledajo ravnodušni
- se obnašajo neprimerno
Težave na področju s socialno interakcijo pomenijo tudi, da imajo ljudje z avtizmom težave pri vzpostavljanju prijateljstva: nekateri si zelo želijo, da bi se družili z drugimi, vendar pa ne vedo natančno, kako naj to storijo.
Težave na področju fleksibilnosti mišljenja
"Težko nam je ugotoviti, kaj mislijo drugi ljudje. "
Ljudje z Aspergerjevim sindromom so lahko zelo domiselni pri uporabi besed. Mnogi med njimi so priznani pisatelji, glasbeniki in umetniki. Vendar pa imajo ljudje z Aspergerjevim sindromom težave s socialno domišljijo in fleksibilnostjo mišljenja. To se kaže kot:
ne znajo si predstavljati alternativnih izidov situacij in težko jim je predvideti, kaj se bo zgodilo "potem"
razumevanju in interpretacija misli, občutkov ter dejanj drugih ljudi. Zabrisano sporočilo, ki se izraža preko gest in mimike pogostokrat spregledajo
imajo omejen izbor aktivnosti, ki se jih lahko domislijo ter jih ponavadi ponavljajo in togo uporabljajo. Na primer, postavljanje stvari v vrsto, zbiranje predmetov……
Nekateri otroci z Aspergerjevim sindromom imajo težave pri igrah, kjer naj bi se pretvarjali in imajo radi predmete, ki so povezani z logiko in sistematizacijo, kot je na primer matematika.
Druge značilnosti, povezane z Aspergerjevim sindromom
Odvisnost od rutine
"Kadar sem nesiguren, začnem drgetati. Zato imam urnik, kjer je napisano
kaj sledi; to mi pomaga, da nisem zmeden. "
Da je svet manj zmeden, si ljudje z Aspergerjevim sindromom naredijo pravila in ustvarijo rutine ter pogostokrat vztrajajo v tem. Na primer, majhen otrok se hoče peljati v vrtec vedno po eno in isti poti. Učenec lahko doživi izbruh, če se na urniku nekaj nenadoma spremeni. Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo radi, da je njihov dan urejen po ustaljenih vzorcih.
Posebni interesi
"Spomnim se, kako je Samo recitiral razdalje vseh planetov do Sonca
vrstnikom na igrišču, ko je bil star pet let. Njim je bilo vse to
nerazumljivo. Še vedno ima veliko obsesij, o katerih rad nepretrgoma
govori. "
Posamezniki z Aspergerjevim sindromom pogostokrat razvijejo močan, včasih celo obsesiven, interes v hobi. Pri nekaterih ti interesi trajajo vse življenje, pri drugih pa se interesi sčasoma menjajo čisto nepovezano. Na primer, oseba z Aspergerjevim sindromom se lahko popolnoma osredotoči na pridobivanje informacij o vlakih ali računalnikih. Nekateri postanejo na področjih, ki jih zanimajo, izredno dobri. S spodbujanjem je te interese in veščine mogoče razviti tako, da se oseba z Aspergerjevim sindromom tudi izobražuje in dela na tem področju.
Senzorna občutljivost
"Robert ima težave z dotikanjem – na primer kadar se ljudje v gneči po
nesreči dotaknejo. Zdi se kot, da je rahel dotik zanj bolj moteč kot
močan."
Ljudje z Aspergerjevim sindromom lahko imajo težave s senzorno občutljivostjo. Ta občutljivost se lahko nanaša na eno ali pa na več čutil - vid, zvok, vonj, okus in dotik. Posameznik je lahko preobčutljiv (hiper senzibilnost) ali pa premalo (hipo senzibilnost) občutljiv na dražljaje.
Na primer, svetlobni signali, hrup, nekatere vonjave, teksture blaga lahko pri posamezniku z Aspergerjevim sindromom povzročijo anksioznost ali celo fizične bolečine.
Ljudi s težavami senzorne občutljivosti imajo pogosto težave s čutnim zaznavanjem in zavedanjem lastnega telesa (s propriocepcijo). Propriocepcija nam omogoča, da vemo kje se nahaja naše telo in ljudje, ki imajo s tem težave se težje premikajo po prostoru ter izogibajo oviram, ohranjajo primerno razdaljo med ljudmi ali opravljajo naloge fine motorike, kot je na primer zavezovanje vezalk. Nekateri ljudje z Aspergerjevim sindromom se vrtijo, zibajo ali mahajo z rokami, da vzpodbudijo določene občutke, vzpostavijo ravnotežje ali pa s tem nadzorujejo stres.
Koga prizadene Aspergerjev sindrom
Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1% ljudi. To pomeni, da naj bi imelo v Sloveniji 200.000 ljudi eno izmed motenj avtističnega spektra in da se vsako leto rodi 180 novih otrok z avtizmom.
Ljudje vseh narodnosti ter iz vseh kulturnih, verskih in socialnih okolij lahko imajo avtizem, čeprav se zdi, da se pojavi večkrat pri dečkih kot deklicah. Zakaj je temu tako, še ne vedo.
Avtizem je vseživljenjsko stanje: otroci z avtizmom odrastejo in postanejo odrasli z avtizmom.
Kaj povzroči avtizem
Natančen vzrok za nastanek Aspergerjevega sindroma še vedno raziskujejo. Vendar raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov - genetskih in okoljskih - lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov.
Aspergerjev sindrom ne more povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in vsekakor ni avtizem krivda osebe, ki avtizem ima.
Ali obstaja zdravilo za Aspergerjev sindrom?
Trenutno ne obstaja "zdravilo" za Aspergerjev sindrom. Otroci z Aspergerjevim sindromom odrastejo v odrasle z Aspergerjevim sindromom. Vendar pa z večanjem našega razumevanja in razvojem storitev za osebe z Aspergerjevim sindromom, le-ti imajo več možnosti za razvoj njihovega potenciala.
Obstaja vrsta učinkovitih metode in pristopov, ki lahko izboljšajo kakovost posameznikovega življenja. Intervencije se lahko izvajajo na področju komunikacije, vedenja in prehrane.
Mnoge od teh so navedene na naši spletni strani www.avtizem.org.
Kaj prinese diagnoza?
Ker se kaže Aspergerjev sindrom med ljudmi zelo drugače, je postavitev diagnoze težja. Pogostokrat so otroci z Aspergerjevim sindromom diagnosticirani kasneje kot otroci z avtizmom in včasih težave niso vidne in diagnoza ni postavljanje, dokler oseba ne odraste. Običajno postavi diagnozo klinični psiholog oziroma psihiater, v primeru pa, ko se diagnoza postavi pri otroku, pediater.
Velikokrat vidijo ljudje v formalni diagnozi nekoristno etiketo; vendar pa lahko diagnoza:
pomaga posamezniku, družini, prijateljem, sodelavcem in partnerjem razumeti potrebe in vedenje osebe z Aspergerjevim sindromom ter mu pri tem pomagati
pomaga pri zagotavljanju podpore pri vključitvi v bivanjsko skupnost, iskanju zaposlitve in podobno
Včasih se ljudje lahko prejmejo diagnozo avtizem ali motnje avtističnega spektra (MAS), visoko funkcionalni avtizem ali atipični avtizem, namesto Aspergerjev sindrom. Lahko pa da posameznik dobi diagnozo pervazivne razvojne motnje – nedoločeno ali semantično pragmatične motnje. Vendar ne glede na to, katero od teh diagnoz ima posameznik, ima podobne težave in potrebe kot ljudje z Aspergerjevim.
Kam se lahko obrnem?
Če potrebujete informacije in nasvete o avtizmu ter sorodnih stanjih, se lahko obrnete na:
info@avtizem.org
